Intervista del Ministro D´Alema: "Il raddoppio delle capacita´ della centrale nucleare Krsko non e´ un problema"
GORICA, LJUBLJANA - Italijanski zunanji minister in podpredsednik vlade Massimo D'Alema je svoj uradni obisk v Sloveniji v spremstvu slovenskega gostitelja Dimitrija Rupla zacel v mestu, kjer sta prvega maja 2004 takratni predsednik evropske komisije Romano Prodi in slovenski premier Tone Rop slovesno nazdravila vstopu Slovenije v Evropsko unijo - v Gorici in Novi Gorici.
Dimitrij Rupel in Massimo D'Alema med srecanjem v Novi Gorici.
SIMBOLICNI SPREHOD
Takrat je rimska vlada v rokah Silvija Berlusconija na zgodovinski dogodek poslala le državnega podtajnika Roberta Antonioneja, dve leti in pol kasneje to "nevljudnost" popravlja zunanji minister Prodijeve vlade. Preckanje meje v Gorici je nadvse simbolno dejanje, srecanje s predstavniki obeh manjšin (slovenske in italijanske) pa politicna gesta v znamenju poglavja, kjer je otoplitev odnosov med državama najbolj vidna. V Farnesini se politicnega pomena ministrovega obiska v Sloveniji, ki je zdaj polnopravna clanica EU in "Evrolandije", dobro zavedajo. Vec kot pet let je minilo od zadnjega obiska zunanjega ministra Renata Ruggiera v Ljubljani. Celo ob vstopu Slovenije v Gorici ni bilo italijanskega zunanjega ministra. Ima D'Alemov prihod v to mesto zato posebno simboliko?
"Bolj kot simbolicno se bova z ministrom fizicno sprehodila iz ene v drugo državo," odgovarja preudarni minister, ki se dobro zaveda nekaterih zamud v preteklosti in želi nadaljevati tam, kjer so vlade, v katerih je sam sodeloval, ostale. "Zavedamo se vpliva nekaterih ostankov ne ravno naklonjenega odnosa do slovanskega sveta na desnici. Vendar se tudi tam stvari spreminjajo na boljše. Mi smo prepricani, da je treba nadaljevati v duhu sodelovanja in naše pretekle odlocne podpore vkljucevanju Slovenije in tudi Hrvaške v evropske integracije," pravi D'Alema, ki tokrat obiskuje polnopravno clanico EU in Nata ter državo, ki je ravnokar prevzela evro.
Ali med državama res ni vec odprtih dvostranskih vprašanj, kot je 11. septembra 2001 v Ljubljani zatrdil minister Ruggiero? Bo koncno rešeno vprašanje odškodninskih sredstev, ki jih Slovenija nakazuje na fiduciarni racun?
"To so obcutljiva vprašanja, pri katerih ne gre hiteti, ne gre iskati improviziranih rešitev za probleme, ki prihajajo od dalec". D'Alema je preprican, da se je mogoce ukvarjati s temi vprašanji neobremenjeno, da je treba "vzpostaviti ugodno okolje". "Jasno je, da med sosednjimi državami vselej obstajajo tudi odprta vprašanja; pogovarjali se bomo tudi o drugih vidikih; o energetski politiki, o vartsvu okolja… in seveda o obeh manjšinah."
PODVOJITEV BREZ PROBLEMOV
Se bosta s slovenskim kolegom pogovarjala tudi o nacrtovanih plinskih terminalih v Tržaškem zalivu, ki jima slovenska vlada odlocno nasprotuje?
"To so objekti, ki upoštevajo najviše varnostne in okoljevarstvene norme Evropske unije. O tem se bomo seveda pogovarjali, predvsem o zagotavljanju teh norm. Sicer pa Italija ne problematizira podvojitve zmogljivosti slovenske jedrske elektrarne."
In kako gleda Italija na namen Hrvaške, da razglasi svojo ERC na Jadranu? D'Alema opozarja, da je Italija že povedala Hrvaški, kaj EU pricakuje od nje, enostranske poteze, kot je ta, pa niso dobrodošle.
Danes se bodo zunanja ministra D'Alema in Rupel ter obe delegaciji, v italijanski je tudi državni podtajnik za evropske zadeve Miloš Budin, uradno sestali na ministrstvu za zunanje zadeve. Pred tem bo D'Alema gost odbora za zunanjo politiko državnega zbora. Italijanskega gosta bodo sprejeli tudi predsednik vlade Janez Janša, predsednik republike Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora Franc Cukjati. Na dnevnem redu pogovorov bodo poleg dvostranskih vprašanj gospodarskega sodelovanja vzdolž petega koridorja in skrbi za manjšini tudi skupna prizadevanja Italije in Slovenije v nekaterih mirovnih misijah na Balkanu (v BiH in na Kosovu), v Libanonu in Afganistanu.
